| Movie Maker |
|
|
|
|
© 2000-2002 Microsoft Corporation. Vse pravice pridržane.
Windows Movie Maker je programska oprema za zajem, urejanje in razvrščanje izvornega zvočnega in slikovnega gradiva ter ustvarjanje filmov.
SLOVARČEKbitna hitrost Število bitov, prenesenih v sekundi.
časovna premica Del uporabniškega vmesnika, ki prikazuje trajanje in razporeditev datotek ali posnetkov, ki sestavljajo projekt.
delitev Delitev zvočnega ali video posnetka na dva posnetka.
delovni prostor Del Windows Movie Makerja, kjer ustvarjate filme. Omogoča dva pogleda: snemalno knjigo in časovno premico, ki sta pravzaprav prostor za tekoče delo.
digitalni video Slika in zvok, shranjena v digitalni obliki.
hitrost sličic Število sličic, prikazanih v sekundi. Pri večji hitrosti sličic je gibanje slike navadno videti bolj tekoče.
Institute of Electrical and Electronics Engineers (IEEE) 1394 Standard za zaporedno vodilo velike hitrosti, ki omogoča boljše povezovanje računalnika s številnimi napravami, kot so izdelki zabavne elektronike, zunanje naprave za shranjevanje, drugi računalniki in prenosne naprave.
kodek Okrajšava za kompresor/dekompresor. Programska ali strojna oprema, ki se uporablja za stiskanje in raztegovanje digitalnih predstavnosti.
naprava za zajem Strojna oprema, ki prenaša zvok in sliko iz zunanjega vira, kot je video rekorder ali kamera, v računalnik.
navzkrižno prelivanje Način gladkega prehajanja iz enega video posnetka ali fotografije v drugo. Pri prehodu z navzkrižnim prelivanjem sličice predvajanega posnetka bledijo, sličice novega posnetka pa prihajajo v ospredje. Takšne prehode uporabljajo tudi v filmski industriji.
pasovna širina Zmožnost omrežja za prenos določene količine podatkov v danem časovnem obdobju.
posnetek Manjši del večje video datoteke.
prenos Prenos datoteke prek omrežja kot odgovor na zahtevo naprave, ki podatke prejema. Prenesena vsebina se hrani v napravi, ki je podatke prejela, in se predvaja na zahtevo. Pretočna vsebina se v nasprotju s preneseno predvaja sproti.
projektna datoteka Datoteka z informacijami o datotekah, uvoženih ali zajetih v trenutni projekt, in o razvrstitvi datotek ali posnetkov.
rezanje Skrivanje delov datoteke ali posnetka, ne da bi jih izbrisali iz prvotnega vira. Datoteke in posnetki se obrežejo tako, da se prilagodita začetna in končna točka rezanja.
stiskanje Postopek odstranjevanja odvečnih podatkov iz datoteke digitalne predstavnosti ali podatkovnega toka, da bi se zmanjšala njena velikost ali uporabljana pasovna širina.
vir Zvočna in slikovna vsebina, ki jo je mogoče zajeti in kodirati iz naprav, priključenih na računalnik, ali iz datotek.
Windows Media datoteka Datoteka z zvokom, videom ali skripti, shranjena v obliki zapisa Windows Media. Glede na vsebino in namen se za datoteke Windows Media uporabljajo različne datotečne pripone, na primer: .wma, .wme, .wms, .wmv, .wmx, .wmz ali .wvx.
zajem Zapisovanje zvoka, videa ali mirujočih slik v datoteko v digitalni obliki.
zbirka Prostor za urejanje in razvrščanje posnetkov.
Spoznavanje zbirk, projektov in filmovZbirka Zbirka vsebuje zvočne posnetke, video posnetke ali slike, ki ste jih uvozili ali zajeli s programom Windows Movie Maker. Je pravzaprav nekakšna shramba za krajše zvočne ali video posnetke, ki vam olajša urejanje in razvrščanje uvožene ali zajete vsebine. Zbirke so prikazane v podoknu z Zbirke programa Windows Movie Maker.
Projekt Projekt vsebuje podatke o razvrstitvi in trajanju zvočnih in video posnetkov, vizualnih prehodov in učinkov ter naslovov, ki ste jih dodali v snemalno knjigo ali na časovno premico. Projektna datoteka, shranjena s programom Windows Movie Maker, ima pripono .mswmm. Potem ko projekt shranite, lahko projektno datoteko kadar koli odprete in urejate v Windows Movie Makerju. Izvorne datoteke so predstavnostne datoteke, ki vsebujejo zvok, video ali slike in jih uvozite v trenutni projekt. Pri tem pa ostanejo na izvirnem mestu, tam, od koder ste jih uvozili. Posnetek, ki se pojavi v Windows Movie Makerju, je le prikaz izvorne datoteke, ne njena kopija. Če torej izvorno datoteko po tem, ko jo uvozite v Windows Movie Maker, urejate s kakim drugim programom, se spremembe samodejno pokažejo tudi v Windows Movie Makerju in vseh projektih, ki vsebujejo ta posnetek. Če izbrišete sličico ali posnetek v Windows Movie Makerju, pa ostane izvorna datoteka na izvirnem mestu, odkoder ste jo uvozili, nespremenjena. Da bi delo s projektom potekalo nemoteno, ne preimenujte, brišite ali premikajte izvornih datotek.
Film Film je končni izdelek, ki ga shranite s čarovnikom za shranjevanje filmov. Shranite ga lahko v računalnik ali na zapisljivi CD, lahko pa ga pošljete kot prilogo e-poštnega sporočila ali ponudniku gostovanja za video v spletu. Shranjeni film si lahko ogledate s predvajalnikom predstavnostnih datotek, kot je Microsoft Windows Media® Player, ali spletnim brskalnikom. Če na računalnik priključite digitalno video kamero, lahko film posnamete tudi na kaseto, nato pa ga predvajate s kamero ali si ga ogledate na televizorju.
Naprave za zajem videaZ napravami za zajem videa lahko že posneti video ali video v živo prenesete v računalnik. S programom Windows Movie Maker lahko uporabite te vrste naprav za zajem videa (v nekaterih primerih tudi zvoka): Analogni vir, kot je analogna kamera ali video rekorder (VCR), priključen na kartico za analogni zajem. Spletno kamero Digitalni vir, kot je digitalna video kamera ali video rekorder, priključen na vrata (IEEE) 1394 (Institute of Electrical and Electronics Engineering), in sicer na kartico za digitalni zajem videa ali vgrajena vrata. Kartico za sprejem televizijskih signalov
Naprave za zajem zvoka Za zajem zvoka lahko torej uporabite te naprave:
Tehnologija Windows MediaMicrosoft Windows Media je tehnologija, ki omogoča ustvarjanje, predvajanje in pošiljanje predstavnostne vsebine v obliki Windows Media. Kodeki, ki jih vsebuje, stisnejo obsežne predstavnostne datoteke, tako da jih je lažje pošiljati po omrežju, pa tudi shraniti in predvajati z lokalnim računalnikom. Windows Movie Maker posamezne sestavine v obliki Windows Media združi v en sam paket s filmom, ki ga je zelo preprosto deliti z drugimi v spletu, poslati kot e-poštno prilogo ali shraniti na zapisljivi CD. Zajeti zvok in video lahko shranite v datotekah Windows Media s pripono .wmv (za video datoteke) ali .wma (za datoteke z zvokom, kot je pripovedovanje). Privzeto je, da se končani film shrani v obliki Windows Media.
Spoznavanje nastavitev videaKo s čarovnikom za zajem videa ustvarjate izvorne datoteke, lahko izberete poljubne nastavitve za video. Različne lastnosti šifriranja vplivajo na velikost in kakovost zajetega videa in shranjenega filma. Če izberete zahtevnejšo filmsko nastavitev, se ne povečata le velikost prikaza in bitna hitrost, temveč tudi velikost datoteke. Ponavadi je najbolje, da izberete tisto nastavitev, pri kateri bo datoteka čim manjša, kakovost pa bo vseeno zadovoljiva. Pri izbiranju nastavitev za video v Windows Movie Makerju upoštevajte naslednje: Način pošiljanja končanega filma. Ko zajemate video in zvok, upoštevajte način razpečevanja končanega filma. Ali ga boste objavili v spletu ali shranili na zapisljivi CD? Če ga boste poslali ponudniku spletnega gostovanja za video, boste verjetno nastavili manjšo bitno hitrost, da si ga bodo drugi v spletu lahko ogledovali brez težav. Če nameravate film shraniti na zapisljive CD-je in jih razdeliti, lahko izberete večjo bitno hitrost (tako bo večja tudi kakovost), vendar datoteka ne sme biti prevelika za zmogljivost zapisljivega CD-ja. Če pa nameravate video zajeti z digitalno video kamero, ga urediti v Windows Movie Makerju in nato zopet posneti na kaseto, izberite obliko zapisa za digitalne naprave (DV-AVI), da boste video lahko zajeli kot datoteko AVI. Ta možnost je namreč zelo primerna za snemanje na kaseto, potem kot film uredite z računalnikom. Kakovost zajema. Ne pozabite, da je kakovost videa in zvoka v končnem izdelku, filmu, odvisna od izvornega videa in zvoka, ki ju zajamete s programom Windows Movie Maker. Zato je priporočljivo, da pri zajemanju videa in zvoka s kasete ali v živo izberete zahtevnejše nastavitve za video. Pozneje lahko namreč film še vedno shranite z manj zahtevnimi nastavitvami. Če končani film shranite z zahtevnejšimi nastavitvami kot pri zajemu, se bo povečala le datoteka, kakovost zvoka in videa pa ne. Kakovost končnega videa je torej odvisna od kakovosti zajetega izvornega videa. Prostor na trdem disku. Če nameravate zajeti velike količine videa in zvoka, upoštevajte, koliko prostora je na voljo na trdem disku. Če je zvočni ali video zapis zelo dolg, bo tudi datoteka v obliki Windows Media precej velika, četudi bo stisnjena. Priporočljivo je, da ustvarite čim manjšo datoteko, pri kateri bo kakovost videa in zvoka še vedno zadovoljiva. Slikovna in zvočna vsebina. Pri zajemu videa in zvoka s kasete ali v živo s programom Windows Movie Maker upoštevajte tudi vsebino tega gradiva. Video, ki vsebuje veliko dogajanja in zvoka, morate zajeti z zahtevnejšimi nastavitvami, kar pomeni, da bo datoteka precej večja. Video, ki ni tako razgiban - na primer niz fotografij s pripovedjo - pa lahko shranite z manj zahtevnimi nastavitvami, ne da bi bila kakovost zvoka in slike kaj manjša.
Spoznavanje hitrosti povezave Pri tem morate upoštevati hitrost povezave tistih, ki si bodo film ogledali. Hitrost povezave je hitrost, s katero je vaše občinstvo povezano v internet in s katero brska po spletu. Večinoma je izražena v kilobitih na sekundo (Kb/s) in od nje je odvisno, kako hitro se nalagajo spletne strani in druga spletna vsebina, ko uporabniki brskajo po spletu. Pri izbiranju nastavitev za pošiljanje filma v splet morate torej upoštevati hitrost povezave ciljnega občinstva. Če se večina vaših družinskih članov povezuje v internet s klicnim modemom pri hitrosti 56 Kb/s, morate izbrati temu ustrezno filmsko nastavitev. Tako bodo res lahko uživali ob ogledovanju vašega filma v spletu. Če izberete prezahtevno nastavitev, na primer takšno za gledalce s širokopasovnimi povezavami, kot so DSL, kabelski modem ali krajevno omrežje, se bo film prenašal prepočasi in se ne bo predvajal tako, kot bi bilo treba. Velja pa tudi nasprotno: če imajo gledalci hitro internetno povezavo, izberite nastavitev za uporabnike DSL-a, kabelskih modemov ali krajevnega omrežja. Tako boste film shranili z zahtevnejšimi nastavitvami, saj ima občinstvo dovolj veliko pasovno širino, da si ga lahko ogleda.
Ustvarjanje in izboljševanje videa Ozadje. Če je mogoče, naj bo ozadje pri snemanju nepremično. Če so v ozadju premikajoči se predmeti, zmanjšajte globinsko ostrino, da podrobnosti ne bodo tako dobro vidne. Če zmanjšate globinsko ostrino ali skrajšate goriščno razdaljo, namreč omejite količino podatkov, ki se od sličice do sličice spreminjajo. To dosežete tako, da zmanjšate osvetlitev in se približate predmetu, ki ga snemate, ali pa se od predmeta oddaljite in uporabite teleobjektiv. Osvetlitev. Osvetlitev mora biti zadostna; svetloba naj bo mehka, razpršena in enakomerna. Zmeren kontrast je pri snemanju predmeta potreben, izogibajte pa se neposredni osvetlitvi, kjer nastane prevelik kontrast. Če na primer snemate obraz, osvetljen z močno sončno svetlobo od strani, utegnejo biti deli obraza, ki so v senci, na videu slabo vidni. Oblačila. Osebe, ki jih snemate, naj nosijo oblačila, ki se podajo njihovi polti ter se dovolj razlikujejo od ozadja in predmetov v bližini. Izogibajte se svetlih barv, ki na posnetku prehajajo čez robove predmetov, in prog, ki lahko povzročijo valovit črtast vzorec, zlasti če se predmet premika. Stojalo. Če je mogoče, pri snemanju uporabite stojalo. Če bo kamera resnično pri miru, bo namreč kakovost videa občutno večja. S stojalom tudi preprečite tresenje slike in tako bo gradivo, iz katerega boste ustvarili film, precej bolj uporabno.
Prikrivanje napak v videuV tem poglavju so opisane pogoste napake v videu, v njem pa najdete tudi namige, kako jih odpraviti. Prenasičene barve. Če so barve prenasičene, na posnetku prehajajo robove predmetov in se »razmažejo«, ko se ti premikajo. Tej težavi se izognete tako, da še pred zajemom videa zmanjšate nasičenost v nastavitvah kartice za zajem. Nasičenost je količina barve na sliki. Če ni zadostna, so slike skorajda črno-bele, če je prevelika, pa so barve videti umetne in prežive. Presvetla ali pretemna slika. Če je slika presvetla ali pretemna, morda posnetka ne boste mogli več popraviti. Sliko lahko popravite tako, da prilagodite ti dve vrednosti: Svetlost: lahko jo povečate ali zmanjšate. Kontrast: prilagodite lahko količino sivin oziroma raven svetilnosti. Če povečate svetlost in prilagodite nastavitev sivin, lahko popravite pretemno sliko, vendar povečate količino motenj, ki so najbolj opazne prav na temnejših delih slike. Motnje delno odpravite tako, da povečate kontrast.
Ustvarjanje in izboljševanje zvokaV tem poglavju so nasveti, kako izboljšati kakovost zvoka. Šumi okolja. Zvok se odbija od trdnih ravnih površin, kot so stene in okna. Računalniki, klimatske naprave in promet na cesti pa ustvarijo dodatne šume v okolici. Če želite zmanjšati raven nepotrebnih šumov, upoštevajte te nasvete: Zakrijte trdne površine, na primer obesite zavese pred okna in tapiserije na stene. Tudi velike preproge lahko zadušijo moteče zvoke. Izklopite računalnike, ventilatorje in druge naprave v sobi. Če je mogoče, izklopite še peči oziroma klimatsko napravo. Snemajte v sobi, katere okna ne gledajo na cesto. Če je v sobi nepretrgan, a ne preglasen hrup, ga lahko deloma zmanjšate s funkcijo za uravnavanje glasnosti na mešalniku zvoka. Uporabite lahko tudi stikalo za slabljenje nizkih frekvenc, če ga mikrofon ima. Uporaba mikrofona. Pri uporabi mikrofona upoštevajte te namige: Mikrofon naj bo usmerjen navzven, stran od oblačil osebe, ki ga nosi. Oblačila ne smejo prekrivati mikrofona, ta prav tako ne sme biti preblizu ust govorca. Dihanje govorca namreč lahko povzroči glasno pokanje v mikrofonu, ki nima vgrajenega posebnega filtra. Majhne gumbne mikrofone je mogoče pripeti na kravato ali druga oblačila, vendar niso zaščiteni pred pokanjem, ki ga povzroči dihanje ali veter. Odstranite šum v mikrofonu. Šum v mikrofonu je umeten zvok, ki je slišen, kadar se kdo dotakne mikrofona. Tega zato namestite tako, da ne bo napoti in da se ga govorec ne bo ponesreči dotikal. Govorce opozorite, naj s svinčniki, prstani ali podobnim ne udarjajo po mikrofonu in naj se ne igrajo s kablom. Sprednji del mikrofona naj bo prost. Če mikrofon držite za glavo, bo slišati šume in motnje, če je zvočnik priključen na ozvočenje.
Sistemske zahteveČe želite uporabljati Windows Movie Maker, potrebujete najmanj takšno sistemsko konfiguracijo: Operacijski sistem Microsoft Windows XP Home Edition ali Windows XP Professional Procesor s hitrostjo 600 MHz, na primer Intel Pentium III, Advanced Micro Devices (AMD) Athlon ali kak drug enakovreden procesor 256 MB RAM-a 2 GB prostora na trdem disku
Naprava za zajemanje zvoka iz zunanjih virovDigitalna ali analogna naprava za zajemanje videa iz zunanjih virov Internetna povezava (za shranjevanje in pošiljanje filma v splet ali kot prilogo e-poštnega sporočila) Če pa želite, da bo Windows Movie Maker deloval učinkoviteje, priporočamo takšno konfiguracijo sistema: Procesor s hitrostjo 1,5 GHz, na primer Intel Pentium 4, AMD Athlon XP 1500+ ali kak drug enakovreden procesor 512 MB RAM-a Za predvajanje filmov potrebujete to programsko opremo: Microsoft Windows 98 oziroma Windows NT® 4.0 ali novejši Program, s katerim lahko predvajate datoteke Windows Media Video (WMV), denimo Microsoft Windows Media Player 9. Podprte vrste datotekProjektu v Windows Movie Makerju lahko vsebino dodate tako, da jo zajamete neposredno s tem programom ali pa uvozite obstoječe predstavnostne datoteke. Vsebina, ki jo zajamete, se shrani v obliki Windows Media, uvozite pa lahko tudi datoteke v obliki Windows Media in drugih razširjenih oblikah. V Windows Movie Maker lahko uvozite datoteke s temi priponami: Zvočne datoteke: .aif, .aifc, .aiff .asf, .au, .mp2, .mp3, .mpa, .snd, .wav in .wma Slikovne datoteke: .bmp, .dib, .emf, .gif, .jfif, .jpe, .jpeg, .jpg, .png, .tif, .tiff in .wmf Video datoteke: .asf, .avi, .m1v, .mp2, .mp2v, .mpe, .mpeg, .mpg, .mpv2, .wm in .wmv
|
|
| Zadnja sprememba ( torek, 08. januar 2008 ) |


